Simpozij Obdobja 37

STAREJŠI MEDIJI SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI: ROKOPISI IN TISKI

Ljubljana, 14.–16. november 2018

 

Prijavnica

Oddaja prispevka

Pomembni datumi

Opis Datum
Prijava na simpozij 10. 3. 2018
Obvestilo o sprejetju prijavljene teme 25. 3. 2018
Oddaja prispevka (do 20.000 znakov s presledki) 10. 6. 2018
Recenzentski postopek 10.–30. 6. 2018
Obvestilo o recenzentski oceni 20. 7. 2018
Oddaja končne (popravljene) različice prispevka 25. 8. 2018
Obvestilo o uvrstitvi prispevka v simpozijski program 30. 9. 2018
Plačilo kotizacije 10. 11. 2018
Simpozij 14.–16. 11. 2018

Splošne informacije

  • Vabilo

    Vabimo vas, da se udeležite 37. mednarodnega simpozija Obdobja z naslovno temo Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski, ki bo potekal od 14. do 16. novembra 2018 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

    Naslovna tema 37. simpozija Obdobja Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski logično in na svež način nadaljuje lani začeto simpozijsko temo rokopisov. Pojem starejših medijev namreč pokriva rokopise in raznovrstne tiske, ki so se razvijali za potrebe množične komunikacije. Zanima nas časovno obdobje od sredine 15. stoletja pa do obdobja literarne moderne na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje, zamejenem s 1900 – tedaj se že pojavijo novi mediji (najprej fotografija, film, pozneje radio, televizija), ki jih simpozijska tema ne vključuje več.

    Zanimali nas bodo rokopisi in tiski slovenske književnosti: njihovi produkcijski konteksti (npr. proces nastajanja literarnega dela od rokopisa do natisa, rokopisne in tiskane različice besedila) ter distribucijski in recepcijski vidiki (kulturne ustanove, ki skrbijo za hrambo in posredovanje besedil, kakor so muzeji, knjižnice, tiskarne, založbe, časopisje in revije, posredniško-obdelovalne in sprejemniške vloge, kamor sodijo vloge urednika, redaktorja, korektorja, tiskarja, založnika, literarnega zgodovinarja, bralca idr.)

    Ko govorimo o starejših medijih, ne moremo spregledati ustnega ali ljudskega slovstva (zlasti ljudske pesmi), ki je bilo od srednjega veka primarni medij slovenske besede in nas na simpoziju zanima izključno v odnosu do medija, v katerem je bilo posredovano in ohranjeno, tj. v obliki rokopisov in zgodnjih tiskov. Ponuja se vprašanje popravljanja ljudskega besedila pri zgodnjih zapisovalcih, tudi pri Prešernu, problem prenosa ljudske govorice (narečja) v jezik, za katerega so si zapisovalci prizadevali, da bi bil knjižni, itd.

    V kontekstu starejših medijev ne moremo niti mimo tipkopisa kot pomembnega elementa pisne kulturne dediščine; povezan je z uveljavitvijo pisalnega stroja v sredini 19. stoletja; tipkopisi lahko nadomestijo rokopise, lahko so ena od faz v procesu nastajanja besedila, ko gre za prepise rokopisnih osnutkov del, prav tako obstajajo v več variantah, v obliki tipkopisov se hrani (ne)objavljeno gradivo (ne)etabliranih avtorjev, tipkopisi so lahko podlaga za natisnjeno besedilo itd. Tudi natisnjeno besedilo lahko pozna več različic, če vzamemo razmerje med njegovo časopisno, revialno in knjižno objavo. Za izbrano časovno obdobje prav tako pridejo v poštev obravnave ciklostilsko in z indigo papirjem razmnoženih besedil, izdaj. 

    Ob upoštevanju spoznanj sodobne medijske znanosti, ki pravi, da pojav novih medijev (v našem primeru knjigotiska) ne pomeni izginotja obstoječih (v našem primeru rokopisnega medija), ampak obojni mediji obstajajo vzporedno in vplivajo drug na drugega, želimo na simpoziju posebej preučiti razmerja med kulturo tiska in rokopisno kulturo. Zanima nas, katere oblike in vzorci rokopisne kulture se še naprej ohranjajo v kulturi, kjer mesto dominante začne zasedati tiskano besedilo, kako tiskana kultura posnema rokopisno (npr. tiskana knjiga posnema in ohranja prvine rokopisov in kjer nas zlasti zanima vpliv na tiske v slovenskem jeziku), kako v tiskano kulturo prenikajo oblike rokopisne kulture (npr. pismo, dokumenti, dnevniki, rokopisi del), kako rokopisni medij izrablja produkcijske in distribucijske možnosti, ki jih prinese tisk, ali pa kako se kaže vpliv knjigotiska na področju rokopisja. Vsaj tako zanimivo se zdi vprašanje, kako tiskana književnost »tematizira« naša izkustva z medijem rokopisa ali se samorefleksivno loteva vidikov in učinkov tiska na vsebinsko-oblikovne vidike besedil, knjižno in literarno ustvarjalnost in kulturo širše.

    Na polju tiskanih medijev želimo spodbuditi obravnavo v literarni vedi deficitarno obdelanega področja eno- in večlistnih tiskanih medijev (t. i. drobni tisk). Mislimo na koledarje, ki vsebujejo tudi literarne in razne poučne sestavke, sezname oz. kataloge (omenimo samo zasebne ali društvene knjižnične kataloge, ki so lahko uporaben repertorij za preučevanje recepcijskih obzorij v diahroni perspektivi), med enolistnimi tiskovinami pa omenimo letake (med najbolj poznanimi je verjetno nemški tiskani letak s slovenskimi besedami iz vseslovenskega kmečkega upora z začetka 16. stoletja) ter kulturne, gledališke plakate, kjer gre obenem za vnos vizualnega v kulturo komunikacije. Izmed tiskovin nas zanimajo še slikovna, notna, kartografska idr. gradiva, če se povezujejo s slovensko književnostjo.

    Želimo spodbuditi interdisciplinarno obravnavo starejših medijev, ki so relevantni z vidika razvoja slovenske književnosti, pri čemer si obetamo plodnejšega sodelovanja z drugimi literarnimi vedami (germanistika, romanistika, latinistika idr.) in sorodnimi disciplinami (medijska znanost, umetnostna zgodovina, bibliologija, časopisna znanost, muzikologija idr.).

    Ko gre za kulturo knjige, nas zanimajo tako izvirne in prevedene slovenske knjige kakor knjige v drugih jezikih (nemščina, italijanščina, latinščina itd.), ki so nastale na slovenskem etničnem ozemlju ali bile natisnjene zunaj slovenskih dežel, so pomagale bogatiti kulturo knjige pri nas in so zlasti zanimive z vidika prispevka k razvoju slovenskega slovstva oz. književnosti.

    Še eno veliko skupino tiskov predstavljajo revije, časopisje in časniki v slovenščini in drugih jezikih (nemščina, francoščina, italijanščina), ki so izhajali bodisi na Slovenskem bodisi na tujem in so bili pomembni za razvoj slovenske literarne kulture. Spomnimo na tezo modernističnih teorij nacionalizma (npr. Anderson), da je prav ta vrsta tiskanih medijev pomagala ustvariti narod kot zamišljeno skupnost. V isti kontekst sodi obravnava problema eno- in večjezičnosti literarne kulture na Slovenskem v novem veku ter ukvarjanje z vprašanjem glede razmerij med izvirno in prevodno književnostjo. Tudi regionalni periodični tiskani mediji so hvaležen vir za literarnovedno in kulturološko raziskovanje v jezikovno heterogenih komunikacijskih prostorih Kranjske in Štajerske.

    Ker je bila periodika od druge polovice 19. stoletja pomemben prostor za slovenske leposlovne objave in je spodbujala izvirno kratko- in tudi dolgoprozno tvornost, nas še zanima, kako periodične in druge tiskane publikacije s svojimi specifičnimi medialnimi pogoji spodbujajo nastajanje različnih literarnih vrst in žanrov. Po obravnavi kličejo rokopisni in v posebnih pogojih (množični in javni) tiskani mediji, kakršna sta pismo in dnevnik, ki sta zanimiva z vidika žanrov pisemskega in dnevniškega romana, ali denimo žanr feljtonskega romana, ki je nastal na podlagi literarnih objav v nadaljevanjih v podlistku tiskanega medija časopisa. Zanimanje zbuja še ena vrsta tiskanega medija, tj. snopič, ki se nanaša na množičnejše broširane izdaje, kakor so tudi pogostoma izhajali romani v 19. stoletju. Vse naštete vrste medijev zraven kličejo po jezikoslovnih obravnavah.

    Začrtane časovne okvire, zamejene z letnico 1900 (t. i. »prelom stoletja«), si bomo dovolili preseči v dveh primerih. Prvič, v duhu »dolgega 19. stoletja«, ki ga tradicionalno zamejujemo z letnico 1918, ko se konča vélika vojna, razpade Avstro-Ogrska – in umre Ivan Cankar. Ob stoti obletnici smrti največjega slovenskega pisatelja in ob priložnosti Cankarjevega leta si želimo z vidika zadane si teme posebej natančno in poglobljeno spregovoriti prav o njegovem rokopisju, ki ga hrani in digitalizira NUK, ter ga spremljati na poti do periodičnih in knjižnih objav. Obravnavi Cankarjevih del z vidika rokopisnega in tiskanega medija nameravamo na simpoziju posvetiti posebno sekcijo.

    Drugič, čez »prelom stoletja« in globlje v 20. stoletje lahko sežejo še obravnave tistega rokopisja, ki je bilo šele tedaj prvič natisnjeno, vendar je nastalo v obdobju od reformacije do literarne moderne. Kazalo bi opozoriti na obravnavo znanstvenokritičnih izdaj, kjer nas predvsem zanima problematika več verzij, v katerih se besedilo razvija od rokopisa do končne, stabilne oz. uveljavljene verzije besedila. V tej zvezi bi bilo zanimivo izvedeti, kako to problematiko rešujejo na področju digitalne humanistike in katere so digitalne metode analiziranja variantnosti.

    Namen simpozija je odgovoriti na vprašanje o razmerjih med medijema rokopisa in tiska ter čim bolj celostno obdelati vrste in oblike rokopisnih in tiskanih medijev, v katerih se je od reformacije naprej udejanjala kultura slovenske književnosti. Obetamo si novejših pristopov za raziskovanje medijskih vidikov slovenske književnosti. Še en namen simpozija je odkritje novega, doslej nepoznanega gradiva s področja tiskane kulture slovenske književnosti, ki ga bomo skušali umestiti v sistem slovenističnih študij.

    izr. prof. dr. Urška Perenič in doc. dr. Aleksander Bjelčevič, predsednika 37. simpozija Obdobja

  • Organizatorji

    Simpozij organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, SI-1000 Ljubljana.

    Predsednika simpozija

    izr. prof. dr. Urška Perenič
    E: urska.perenic@ff.uni-lj.si

    doc. dr. Aleksander Bjelčevič
    E: aleksander.bjelcevic@ff.uni-lj.si

    Organizacija simpozija

    dr. Damjan Huber, dr. Mojca Nidorfer Šiškovič
    E: simpozij@ff.uni-lj.si
    T: 00386 1 241 86 76

    Tehnična urednika publikacij simpozija

    Matej Klemen, mag. Mateja Lutar
    E: matej.klemen@ff.uni-lj.si, mateja.lutar@ff.uni-lj.si
    T: 00386 1 244 20 63, 00386 1 241 86 49

  • Programski odbor

    • prof. dr. Kozma Ahačič, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
    • prof. dr. Matjaž Birk, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
    • doc. dr. Aleksander Bjelčevič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. ddr. Nataša Golob, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Miran Hladnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Marko Juvan, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Andreas Leben, Univerza Karla in Franca v Gradcu, Inštitut za slavistiko
    • doc. dr. Matija Ogrin, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
    • prof. dr. Irena Orel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Urška Perenič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • mag. Marijan Rupert, Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisni oddelek
    • prof. dr. Gebhard Rusch, Univerza v Siegnu, Inštitut za medijske raziskave
    • dr. Gregor Schwering, Porurska univerza v Bochumu, Filološka fakulteta
    • prof. dr. Marko Stabej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Željko Uvanović, Vseučilišče J. J. Strossmayerja v Osijeku, Filozofska fakulteta
  • Kraj simpozija

    Glavna stavba Univerze v Ljubljani, 1. nadstropje, Kongresni trg 12, Ljubljana, Slovenija.
  • Prijava na simpozij in oddaja prispevka

    Prispevki bodo objavljeni v tematsko zaokroženi monografski publikaciji, ki jo udeleženci prejmejo ob prireditvi in bo prosto dostopna na spletni strani Centra za slovenščino v rubriki Zborniki simpozija Obdobja.

    Prijava (vključno z oddajo izvlečka v dolžini 150 besed) bo do 10. marca 2018 potekala preko prijavnice na spletni strani simpozija (Simpozij Obdobja 37, Prijavnica), do 25. marca 2018 pa bodo prijavljeni udeleženci prejeli obvestilo o sprejetju prijavljene teme.

    10. junij 2018 je rok za oddajo prispevka (do 20.000 znakov s presledki, vključno z literaturo in opombami). Navodila za oblikovanje besedila bodo referenti prejeli po elektronski pošti oziroma bodo objavljena tudi na spletni strani simpozija.

    Prispevki bodo pred tiskom recenzirani, o recenzentski oceni bomo referente obvestili najpozneje do 20. julija 2018.

    Končno (popravljeno) verzijo prispevka bo treba oddati do 25. avgusta 2018, obvestilo o uvrstitvi prispevka v simpozijski program pa bodo udeleženci prejeli do 30. septembra 2018.

    Vljudno prosimo, da upoštevate navedene roke za prijavo in oddajo prispevka, saj elektronski sistem prijavljanja ne dovoljuje poznejših prijav in oddaj prispevkov.

  • Kotizacija

    Kotizacija za udeležbo s prispevkom znaša 80 EUR in vključuje mapo s simpozijskim gradivom, objavo prispevka, monografsko publikacijo s simpozijskimi prispevki, spremljevalni program, kosila in organizacijo prireditve. Po elektronski pošti vam bomo poslali račun, ki ga boste lahko plačali na banki ali pošti. Rok za plačilo kotizacije je 10. november 2018.
  • Predstavitev referata

    Čas za predstavitev referata je omejen na 20 minut. Delovna jezika plenarnih zasedanj bosta slovenščina in angleščina, v tematskih sekcijah pa je po dogovoru z organizatorji možna raba tudi drugih jezikov.
  • Namestitve v Ljubljani

    Udeleženci si namestitev rezervirajo in stroške namestitve krijejo sami. Spodaj so naslovi nekaterih ljubljanskih hotelov.

    Hotel Emonec**
    Wolfova 12, Ljubljana

    T: 00386 1 200 15 20
    F: 00386 1 200 15 21
    E: hotelemonec@siol.net
    W: www.hotel-emonec.com
    Oddaljenost od Univerze: 5 min

    Hotel Mrak***
    Rimska cesta 4, Ljubljana
    T: 00386 1 421 96 50
    F: 00386 1 421 96 55
    E: info@hotelmrak.si
    W: www.hotelmrak.si
    Oddaljenost od Univerze: 3–4 min

    City Hotel Ljubljana***
    Dalmatinova 15, Ljubljana
    T: 00386 1 239 00 00
    F: 00386 1 239 00 01
    E: info@cityhotel.si
    W: www.cityhotel.si
    Oddaljenost od Univerze: 15 min

    Hotel Park***
    Tabor 9, Ljubljana

    T: 00386 1 300 25 00
    F: 00386 1 433 05 46
    E-pošta: info@hotelpark.si
    W: www.hotelpark.si
    Oddaljenost od Univerze: 15–20 min

    Hotel Slon****
    Slovenska 34, Ljubljana

    T: 00386 1 470 11 00
    F: 00386 1 251 71 64
    E: sales@hotelslon.com
    W: www.hotelslon.com
    Oddaljenost od Univerze: 5 min

Z brskanjem po tej strani, se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close